ZLRoj154V veselem razpoloženju in s številnimi svati sta v soboto, 19. novembra praznovala zlato poroko zakonca Irma in Franc Rojko iz Oseka. Zlatoporočno slavje so obogatili s svojim nastopom Završki Fantje in Pihalni orkester MOL iz Lenarta. Civilni obred je potekal v samostanski kleti Sv. Martina pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Obred je, ob asistenci Barbare Cvetko, ki je predstavila njuni življenjski zgodbi, opravil župan Darko Fras. Ob nagovoru zakoncema je župan med drugim dejal: »V posebno čast in veselje mi je, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji.« Po končanem obredu je zakoncema čestital in jima izročil priložnostno darilo občine, v katere sta bili čaši gravirani z njunimi imeni, grbom občine in oznako 50 letnice poroke. Kakor ob vsaki zlati poroki je tudi tokrat župan odprl trojiško penino vinogradnika Marjana Klobasa, s katero je nazdravil s slavljencema. Med civilnim obredom so nekaj pesmi ubrano zapeli Završki fantje. Po končani civilni poroki sta se zakonca s svojimi svati podala v cerkev Sv. Trojice, kjer je župnik pater Bernard Goličnik, ob darovani zahvalni maši, opravil cerkveni zlatoporočni obred. Ob pridigi je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter med drugim dejal: »Vsi zakonci nimajo te sreče, da bi praznovali zlato poroko. Zato bodimo Bogu hvaležni, da sta doživela to milost. To bogoslužje pa darujemo v zahvalo, da vaju je spremljal v vajinem skupnem življenju«. Cerkveno slavje sta z igranjem na orgle polepšala Andrej Dvoršak in vnukinja Nika Rojko, zapel pa je tudi cerkveni pevski zbor. Pred oltarjem pa je na flavto zaigrala mlada flavtistka Ana Dvoršak.

Irma, rojena Pukšič, se je rodila 1941, v Oseku. Otroštvo je preživljala kot edinka, osnovno šolo pa je obiskovala v Gradišču. Že v rani mladosti je ostala brez očeta, zato je morala dokaj hitro poprijeti za gospodinjska in druga opravila. Po poroki je z možem zaživela na svojem domu, kjer sta si pozneje zgradila nov dom. Tu se je vseskozi posvečala domu, družini, obdelavi manjše posesti. V družini so se jima rodili trije otroci, Zdenko, Drago in Alenka, ki so ju obdarili s 5 vnuki in 4 pravnuki. Njeno veselje je delo na vrtu in skrb za rože, ki krasijo njun dom in okolico. Bila je tudi družbeno aktivna, saj je kot članica PGD Osek bila tudi članica Gasilskih ljudskih pevk. Je tudi aktivna članica Društva kmečkih žena in deklet Sveta Trojica.

Franc se je rodil v družini šestih otrok, staršema Alojziji in Francu Rojko v Brengovi pri Cerkvenjaku, 1943. leta. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Cerkvenjaku, je opravil šolo za traktorista, ter se zaposlil v tedanji KZ Cerkvenjak. Nadaljeval je z delom poštarja v Mariboru, nato pa je 30 let delal kot voznik tovornjaka v transportnem podjetju Špedtrans v Mariboru. V tem času je prevozil več kot 4 milijone km. S tovornjakom je prevozil številne poti po Evropi, vse do Turčije in Pakistana. Franc je z dušo in telesom gasilec. Celih 25 let je kot predsednik vodil PGD Osek, ki je pod njegovim vodstvom napredovalo in je bilo vseskozi gibalo družbenega življenja v Oseku. Ob tem je bil tudi 8 let predsednik tedanje KS Sv. Trojica. Njegova zasluga je, ob organistu Andreju Dvoršaku in tedanjemu županu občine Lenart, da ima cerkev Sv. Trojice tretje največje orgle v Sloveniji. Med drugim je bil Franc tudi zavzeti zagovornik za ustanovitev samostojne Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Njegov hobi je tudi obdelava vinograda, reja prašičev in sploh delo na zemlji.

Zaključno slavje se je nadaljevalo v Gostišču Siva čaplja v Trnovski vasi, kjer so jim za zabavo poskrbeli njuni mlajši sorodniki in DUO Andreja Dvoršaka, ki je skrbel za veselo razpoloženje. Ob spremljavi na klaviature Nike Rojko, ki je tudi pela, pa so jima zapele vnukinje Karmen, Sabina in Sonja Rojko. Lep nagovor pa jima je pripravil tudi njun sin Drago. Velja omeniti, da so gostje pili vino , ki je bilo pridelano v vinogradu zaporočencev in je nosilo etiketo zakoncev izpred 50 let. Vsak udeleženec zlatoporočnega slavja pa je dobil podarjeno steklenico tega »zlatega« vina.

Foto: Ludvik Kramberger

Objavljeno 27 November 2016

DSCN7086Župan Darko Fras je položil cvetje in prižgal svečo na spominska obeležja.

 

Objavljeno 01 November 2016
Preberi več

Trojot66V občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah že 10 leto vabijo na sprejem starše z dojenčki, ki imajo stalno prebivališče v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in so rojeni v obdobju od 1. septembra prejšnjega, do 1. septembra tekočega leta. Na letošnje srečanje je bilo povabljenih 18 otrok, s katerimi so na srečanje prišli starši in babice. Nadvse prisrčno srečanje je povezovala Maja Fridau, ki je v uvodni besedi povedala: »Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih.« Kakor vsako leto so organizatorji sprejema pripravili krajši kulturni program. V njem so nastopali otroci iz Vrtca Sveta Trojica. Nastopili sta dve skupini, ki sta zapeli po dve pesmici. Najprej so nastopili otroci iz skupine Mavrice , pod vodstvom Janje Požegar, Rosane Fišer in Mišele Sinič. Za njimi je zapela skupina Kapljice, pod vodstvom Sabine Zorko, Natalije Poštrak in Ksenije Vogrin. Po nadvse prisrčnem nastopu otrok, je starše in babice nagovoril župan Darko Fras, ki je v kratkih besedah spregovoril o pomenu vsakoletnega sprejema dojenčkov.

Objavljeno 07 Oktober 2016
Preberi več

Sveto Trojico v Slovenskih Goricah so danes obiskali predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, podpredsednik Državnega sveta Branko Šumenjak ter Državni svetnik Rajko Fajt.
Video: Robert Kocuvan

Objavljeno 30 September 2016

komunala 2016Na komunalnem področju so v poletnih mesecih 2016 potekale številne aktivnosti. Največ jih je bilo na področju rednega vzdrževanja javnih cest in površin. Več kot 20.000,00 € je bilo porabljenih za krpanje udarnih jam in za preplastitev najbolj kritičnih asfaltiranih odsekov. Še več sredstev je bilo namenjenih gramoziranju občinskih cest. Velik strošek predstavlja tudi košnja vseh javnih površin in čiščenje cest v varovalnih pasovih občinskih cest. V kolikor le te ne bi bile redno čiščene, bi bil strošek drugih vzdrževalnih del čez čas še toliko večji. V okviru rednega vzdrževanja smo poskušali očistiti najbolj kritične odseke obcestnih jarkov, prepustov, vzdrževanih in dosipanih je bilo glavnina bankin. Velik del teh del se izvede v režijskem obratu kjer sta zaposlena 2 delavca , medtem ko razna dela z mehanizacijo izvajajo zunanji izvajalci. Predvsem v centru Sv. Trojice je bilo potrebno zamenjati veliko dotrajanih oz. neveljavnih prometnih znakov. V glavnini je bila tudi obnovljena talna signalizacija z dograditvijo modre opozorilne barve na najbolj izpostavljenih prehodih za pešce v bližini šole. V Sv. Trojici je na območju Sončne ulice bilo podaljšanega 70m javnega vodovodnega omrežja, v takšni dolžini pa je bila zgrajena tudi cesta, sicer za enkrat še v makedamskem stanju.

V Gočovi sta v izgradnji dva odseka javnega vodovodnega omrežja v skupni dolžini 700m. Hkrati se na območju celotne Gočove izvajajo dela za izgradnjo optičnega omrežja. Na celotnem območju Gočova vrh (cca 4km cest) je bila izvedena geodetska odmera cest po dejanskem stanju. Podobne odmere sicer v manjšem obsegu so se izvajale oz. s v procesu izvajanja tudi na drugih območjih, kar predstavlja velike stroške za občino.

V naselju Zg. Porčič, je bila dograjena javna razsvetljava za osvetlitev grbin na državni cesti R 3-747.

V naselju Zg. Verjan je bil moderniziran najbolj kritičen odsek občinske ceste JP 703942 Zg. Verjane-Dobrava. Gre za 150m dolg klanec, ki je bil zelo težko prevozen in je tamkajšnjim krajanom povzročal nemalo preglavic na poti do doma, občini pa povzročal veliko stroškov pri vzdrževanju ceste. Dela v višini več kot 17.000,00 € so se izvajala kot nujen intervencijski ukrep po naravnih nesrečah, saj je predmeten odsek predstavljal enega izmed najbolj kritičnih v občini.

V Oseku se je v avgustu 2016 pričela modernizacija občinske ceste JP 703-752 Brengova-Zibote. Dela na skoraj 1.400m dolgem cestnem odseku izvaja podjetje Asfalti Ptuj d.o.o., ki je z vrednostjo del v višini 201.091,42€ bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu. Obnove vse bolj obremenjene ceste z tranzitnim prometom, se gotovo najbolj veselijo sicer maloštevilni krajani ob cesti. Gre za cesto, ki bo po končani modernizaciji imela 3m asfaltno vozišče + 2x0,5 mulde ali bankine. Cesta v glavnini poteka v ravninskem delu, kjer je bilo dokaj neurejeno odvodnjavanje ceste z obcestnimi jarki, katere bodo v glavnini nadomestili drenaža in asfaltne mulde. Predvsem bo po izgradnji zaradi ukinitve jarkov veliko lažje srečevanje vozil, še posebej težje kmetijske mehanizacije in tovornega prometa, ki ga na tem območju ne manjka. Za predmetno cesto, ki služi kot cestna povezava med več občinami je bila namreč že pred več kot desetletjem izdelana projektna dokumentacija za modernizacijo ceste med občinami partnericami Benedikt-Lenart-Cerkvenjak-Vitomarci, vendar žal do realizacije skupnega projekta nikoli ni prišlo.

Objavljeno 17 September 2016

ZLDvo28V soboto, 20. avgusta, sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Elizabeta in Maksimiljan Dvoršak iz Zg. Porčiča. Poročno slavje se je pričelo s civilnim obredom, ki je potekal v cerkvi Sv. Trojice, kjer je zlatoporočni obred, ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras. Zakoncema je namenil nekaj lepih besed in med drugim dejal: »Prisrčen pozdrav vama draga slavljenca in lepo pozdravljeni svatje, ki spremljate slavljenca ob njunem življenjskem jubileju. Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zakonska zveza v katero sta stopila iz ljubezni ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevala tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Prepričan sem, da bo današnji obred  lep spomin za vaju spoštovana  slavljenca, vajine otroke, vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance ter za vse, ki ste danes tukaj zbrani.« Pokončanem obredu je župan zakoncema izročil darilo in nazdravil z trojiško penino.
Njuno življenjsko zgodbo je predstavila Barbara Cvetko. »Maksimiljan ali Maks, kot ga vsi kličemo, se je rodil 22.9. 1932 v Zgornjem Porčiču 114 očetu Dominiku in materi Elizabeti. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Trojici. Vsa leta osnovne šole je bil odličen učenec, kar za tiste čase ni bil pogost primer. Vseeno pa po končani osnovni šoli ni imel možnosti šolanja. Elizabeta se je rodila 12.11.1939 v Zgornjem Porčiču 122 očetu Francu in materi Rozaliji Lorber. Osnovno šolo je obiskovala pri Sv. Trojici. Izhaja iz družini 9 otrok. Po osnovni šoli je bila nekaj časa doma, nato pa je 2 leti pestovala otroke pri eni od Trojiških učiteljic. Nekaj časa je služila na bližnji kmetiji pri Dvoršakovih. Njena redna zaposlitev je bila v Trojiški osnovni šoli, kjer je kot kuharica delala 6 let. Kako sta se Maks in Lizika spoznala in zaljubila pravzaprav ni težko uganiti, saj sta bila sovaščana, v tistih časih pa so bila druženja vaščanov pogostejša kot danes. Civilno sta se poročila 13. avgusta 1966 v Lenartu. Cerkveno pa prav 20.8.1966 v cerkvi Sv. Trojice. Po poroki se je Lizika, tako so jo klicali, preselila na moževo domačijo. Nekaj časa je še hodila v službo, ker pa je Maksov oče postal potreben pomoči, je po enem letu ostala doma in se posvetila gospodinjstvu, vzgoji otrok in delu na mali posesti. Maks pa se je najprej zaposlil v Cestnem podjetju, kjer je delal 10 let, nato pa v Mariborski livarni, kjer je delal do upokojitve. Takoj po poroki sta pričela z obnovo domačije, najprej hleva, nato pa še hiše. Ko sta se poročila je bila domačija še brez elektrike, po vodo pa je bilo treba 150m daleč. V zakonu sta se jima rodila sinova Andrej in Damijan, ki sta si ustvarila svoji družini in ju osrečila z vnukinjami Amadejo, Ano in Marijo, ter vnukom Anejem. Kuhanje in peka peciva je bilo Liziki vse življenje v veliko veselje. Tudi sedaj, čeprav ji je včasih naporno, za vsakega, ki jo prosi, speče kakšno pecivo. Maks pa je vse življenje gojil tudi ljubezen do glasbe. V mladih letih je igral pri pihalnem orkestru, odigral pa je tudi nekaj porok. Več kot 50 let pa je prepeval tudi v župnijskem pevskem zboru. Kot zanimivost naj omenim, da je tudi les, to je od grma pušpana, iz katerega so tipke igralnika v Trojiški cerkvi, posekal na domačem vrtu. Nasploh mu je bilo v življenju delo z lesom v veselje, saj je rad spletal koše, izdeloval ročaje za motike, tu in tam pa je naredil tudi kakšen klopotec.«
Po končanem civilnem obredu je pater Damijan Vračko, ob odsotnosti župnika p. Bernarda Goličnika, ob darovani maši opravil cerkveni zlatoporočni obred. Ob tem je med drugim povedal: »»Odpuščanje, besede ljubim te in potrebujem te so najpomembnejše za srečen zakon.« Cerkveno slavje je, ob igranju na orgle organista Jožeta Vagnera, popestril Cerkveni pevski zbor. Ob oltarju pa je na flavti zaigrala njuna vnukinja Ana Dvoršak. V nagovoru se je staršema za vse kar sta dobrega storila za njega in brata, ter sedaj za njegovi družini, zahvalil sin Andrej. Po končani maši pa je zakoncema zaigral Pihalni orkester MOL iz Lenarta, v katerem je Maksimiljan nekoč igral. Poročno slavje sta zalatoporočenca zaključila z druženjem s svati na Turistični kmetiji Bunderla.

Objavljeno 23 Avgust 2016

P5161051V okviru prireditev ob občinskem prazniku so se dne, 16. maja 2016, na povabilo Krajevne organizacije Rdečega križa Sveta Trojica v Slovenskih goricah v gostišču pri Sveti Trojici srečali starejši občani nad 80 let Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Zbrane je nagovoril in pozdravil predsednik KO RK Jožef ČASAR in občinska svetnica Zdenka POLANEC, ki je hkrati tudi strokovna sodelavka KO RK. Iz nagovorov je bilo ugotoviti, da je v občini 111 krajanov starejših nad 80 let, najstarejša pa šteje 98 let. Prav tako so bili zbrani seznanjeni s podatki o starosti te generacije po posameznih zaselkih. Tisti, ki se srečanja zaradi bolezni ali drugih obveznosti niso mogli udeležiti, pa jih bodo aktivisti rdečega križa v prihodnjih dneh obiskali na domu.
Vsak udeleženec je bil ob pogostitvi, skromno obdarjen in prejel dišečo priponko narejeno izpod spretnih rok aktivistke Angele KUKOVEC.
Prijetno druženje so popestrile ljudske pevke turističnega društva in učenka OŠ Sveta Trojica solistka na kitaro Lea LEUTGEB. Za slikovno dokumentacijo je poskrbel Slavek ŠTEFANEC.
Starejši so v nekajurnem druženju obujali spomine in delili srečne in tudi nekoliko manj srečne življenjske preizkušnje s svojimi znanci in prijatelji, saj se nekateri vidijo samo na teh tradicionalnih srečanjih starostnikov.

 

Objavljeno 26 Maj 2016

P4291013Predstavniki Občine Sveta Trojica, KO RK in upokojencev so obiskali gospo Antonijo Budja, ki je, dne 29. aprila praznovala svoj okrogli jubilej, častitljivih 90 let. Ob tej priliki so jo skromno obdarili ter ji zaželeli še obilo zdravja in dobrega počutja.

Avtor: KORK Sveta Trojica
Foto: Venčeslav Štefanec

 

Objavljeno 26 Maj 2016